ŠOLSKI RED

Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4

 

 

 

 

 

 

 

 

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

 

 

OŠ SREDIŠČE OB DRAVI 

 

Na podlagi 60.e člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07) in Vzgojnega načrta šole je Svet zavoda OŠ Središče ob Dravi na seji dne 29. 6. 2009 sprejel

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OŠ SREDIŠČE OB DRAVI 

S temi pravili se podrobneje opredeljujejo:

           1.      Pravice, dolžnosti in odgovornosti učencev

           2.      Načini zagotavljanja varnosti

           3.      Pravila obnašanja in ravnanja

           4.      Vzgojni postopki in ukrepi za posamezne kršitve pravil

           5.      Organiziranost učencev

           6.      Opravičevanje odsotnosti

           7.      Zagotavljanje zdravstvenega varstva učencev

 

A.   UVOD

 

Po Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07) šola na podlagi vzgojnega načrta v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

 

Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

 

B.   ZAKONSKA OSNOVA

 

Pravila šolskega reda so pripravljena na podlagi naslednjih dokumentov:

–         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007),

–         Pravilnik o opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/2008),

–         Vzgojni načrt OŠ Središče ob Dravi (27. 5. 2009),

–         Hišni red OŠ Središče ob Dravi (1. 9. 2008).

 

1. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

 

1.1            Pravice učenca so:

·        da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

·        da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje,

·        da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,

·        da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot,

·        da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, verski status družine in druge okoliščine,

·        da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in splošnimi predpisi,

·        da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,

·        da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,

·        da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,

·        da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,

·        da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če jo potrebuje,

·        da se lahko svobodno in brez negativnih posledic na spoštljiv način izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,

·        da se vključuje v delo oddelčne skupnosti, skupnost učencev šole in šolskega parlamenta,

·        da sodeluje pri ocenjevanju,

·        da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,

·        da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih.

 

1.2. Dolžnosti in odgovornosti učenca so:

·        da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole ter ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,

·        da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

·        da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti,

·        da vestno in dosledno opravlja domače naloge in prinaša s seboj potrebne pripomočke za pouk,

·        da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,

·        da dosledno upošteva navodila učiteljev in delavcev šole,

·        da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja, varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole,

·        da spoštuje hišni red in pravila šolskega reda,

·        da varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole,

·        da se v šoli in izven šole spoštljivo vede do drugih,

·        da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice in ostalih dogovorjenih aktivnostih,

·        da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.

2. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

Šola zagotavlja varnost učencev z uresničevanjem Hišnega reda šole, v katerem uredi vprašanja, pomembna za življenje na šoli, in sicer predvsem območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

Osnovna šola prevzema odgovornost in skrb za varnost učencev v času pouka in drugih dejavnosti šole po letnem delovnem načrtu. S tem namenom:

F   izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja v sodelovanju s Policijsko postajo Ormož in drugimi zunanjimi institucijami;

F   učence in starše seznanja z načeli prometne varnosti in varnostnih ukrepov, ki so potrebni za varen prihod in odhod otrok v šolo (uporaba najvarnejše poti v šolo, odbojna telesa, rutice, uporaba kolesarskih čelad itd.);

F   organizira kolesarski tečaj in izpit za učence 5. razreda;

F   oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi;

F   na dnevih dejavnosti, ekskurzijah ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov;

F   zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti;

F   šola lahko občasno organizira vzgojno-izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev (lahko tudi individualno) z namenom, da se ostalim učencem zagotovi varnost oz. nemoten pouk;

F   šola zagotavlja varstvo med prostimi urami učencev;

F   šola skrbi, da učenci, ki še niso dopolnili 7 let, odhajajo domov v spremstvu staršev oz. drugih oseb, ki so starejši od 10 let. Za te osebe podajo starši pisno soglasje;

F   šola izvaja različne dejavnosti z namenom, da varuje učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor;

F   zaradi nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in zagotavljanja večje varnosti, se v šolskih prostorih (v času pouka in še posebej v odmorih), izvajajo dnevna dežurstva, ki ga opravljajo strokovni delavci šole in učenci v skladu s Hišnim redom šole;

F   šola prepoveduje zapuščanje šolskega prostora v času pouka, prostih ur in dejavnosti, ki se odvijajo na šoli, razen z dovoljenjem strokovnega delavca šole;

F   šola prepoveduje kajenje, uživanje alkohola, energetskih napitkov in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev oz. prihod ter prisotnost pod vplivom alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole;

F   šola prepoveduje zadrževanje učencev v šolskih prostorih po končanem pouku in ostalih šolskih dejavnostih, razen za učence vozače, ki obiskujejo glasbeno šolo;

F   šola zagotavlja posebno skrb za varnost učencev v primeru avtobusnih prevozov;

F   šola skrbi za nadzor drugih oseb ob vstopu v šolski prostor z dežurstvom, ki ga izvajajo dežurni učenci;

F   šola zagotavlja posebno skrb za varnost učencev v času izrednih razmer ali kadar se take razmere pričakujejo (naravne nesreče, tehnološke in druge nevarnosti) in pri vajah evakuacije;

F   šola zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice.

 

3. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

 

Šolska pravila so dogovori, ki ščitijo pravice učencev in delavcev šole, opredeljujejo njihove odgovornosti in določajo ravnanja, ki omogočajo skupno bivanje v šoli. V pravilih so opredeljena vedenja in ravnanja, meje in dolžnosti, ki jih moramo upoštevati vsi udeleženci VIZ procesa.

 

3.1 Učenci dosledno upoštevajo sprejeta Pravila šolskega reda.

 

3.2 V šoli se obnašamo nenasilno (nismo telesno, psihično, verbalno, spolno … nasilni).

 

3.3 Med vzgojno-izobraževalnim delom na šoli velja disciplina, ki zajema točnost, prinašanje pripomočkov za pouk, poslušanje razlage in navodil, izvajanje zastavljenih nalog, izogibanje prepovedanim dejavnostim.

 

3.4 Učenci s svojim vedenjem prispevajo k dobri socialni klimi v razredu in v šoli.

 

3.5 Učenci, ki pridejo v šolo več kot 10 minut pred začetkom pouka ali drugih dejavnosti, imajo proste ure ali čakajo na nadaljevanja pouka oz. ostalih šolskih dejavnosti, se zadržujejo v prostoru, namenjenem varstvu učencev.

 

3.6 Učenci, ki zamudijo začetek pouka, morajo takoj v razred in se opravičiti učitelju.

 

3.7 Učenci med poukom in odmori brez dovoljenja razrednika ali drugega strokovnega delavca šole ne zapuščajo območja šole. 

 

3.8 V šolskih prostorih in drugod, kjer potekajo šolske dejavnosti, se ne teka, ne preriva, ne kriči, ne spotika in se giblje umirjeno.

 

3.9 Učenci se po nepotrebnem ne zadržujejo v sanitarijah in na hodnikih.

 

3.10 Učenci med poukom, pri varstvu učencev in med ostalimi dejavnostmi ne uporabljajo mobilnih telefonov in drugih podobnih naprav ter z njimi ne ovirajo šolskega dela. Če jih učenec prinese v šolo, jih hrani v šolski omarici na lastno odgovornost. Nujni razgovor opravi v garderobnem prostoru v odmoru.

 

3.11 Fotoaparata ali fotoaparata na mobilnem telefonu učenci, učitelji in drugi obiskovalci šole ne uporabljajo za fotografiranje in snemanje učencev in drugega osebja šole brez njihovega soglasja, razen za potrebe vzgojno-izobraževalnega dela.

 

3.12 Učenci ne prinašajo v območje šolskega prostora in drugam, kjer poteka  vzgojno-izobraževalno delo, predmetov, ki s šolskim delom niso povezani in bi lahko z njimi ogrožali zdravje učencev in delavcev šole (npr. hladno orožje, orožje, strelivo, pirotehnična sredstva …).

 

3.13 Učenci puščajo garderobo in ostale osebne predmete, ki jih pri pouku ne potrebujejo, v garderobnih omaricah.

 

3.14 Šola ne prevzema odgovornosti za predmete, ki jih učenci prinašajo v šolo.

 

3.15 Učenci v šoli obvezno uporabljajo šolske copate, pri športni vzgoji pa čiste športne copate.

 

3.16 Učenci spoštujejo navodila delavcev šole.

 

3.17 Do šolske in tuje lastnine imajo učenci odgovoren odnos ter pazijo, da se le-ta namerno ali nenamerno ne uničuje.

 

3.18 Namerno ali iz malomarnosti povzročeno škodo so učenci dolžni poravnati šoli ali oškodovanim posameznikom. Če storilca, ki je škodo povzročil, ni moč ugotoviti, učenci pa ga nočejo razkriti, prevzamejo učenci kolektivno odgovornost za povzročeno škodo.

 

3.19 Učenci pazijo na red in čistočo šolskih prostorov, garderobnih omaric in okolice šole.

 

3.20 V šolskih prostorih je prepovedano kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev, energijskih napitkov in vseh izdelkov, ki škodujejo zdravju in razvoju mladoletnikov. Prav tako je prepovedano posedovanje in prinašanje teh snovi v šolo, njeno okolico ali k dejavnostim, ki jih šola organizira izven svojih prostorov.

 

3.21 Kakršna koli vožnja (s kolesi, rolerji, skuterji …) po šolskih površinah ni dovoljena.

 

3.22 Učenci prihajajo v šolo čisti in dogodku (pouk, športni dan, kulturi dan …) primerno urejeni. Oblečeni so tako, da ne ogrožajo svojega zdravja (npr. niso pomanjkljivo oblečeni) in upoštevajo bonton oblačenja.

 

3.23 Vsi obiskovalci knjižnice in čitalnice upoštevajo Knjižnični red.

 

3.24 Vsi uporabniki jedilnice upoštevajo Pravila obnašanja v jedilnici.

 

3.25 Vsi uporabniki telovadnice upoštevajo Red v telovadnici.

 

3.26 Vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa upoštevajo Zlata pravila obnašanja:

F   spoštujemo trud in delo ostalih,

F   spoštujemo sebe in druge,

F   učimo se za življenje,

F   pri delu se potrudimo po svojih najboljših močeh,

F   težave rešujemo sproti,

F   gojimo prijateljske odnose,

F   pripravljeni smo pomagati,

F   opravičimo se, če koga prizadenemo,

F   za svoja dejanja odgovarjamo sami,

F   pozdravljanje je naša lepa navada,

F   uporabljamo vljudnostne besede (prosim, hvala, izvoli),

F   preden vstopimo, potrkamo,

F   odgovorno ravnamo s hrano,

F   skrbimo za čistočo okolja in varčujemo z energijo.

 

Kako lahko starši prispevajo k uresničitvi Pravil šolskega reda:

 

1.           Starši dosledno upoštevajo sprejeta Pravila šolskega reda.

2.           Starši poskrbijo, da bodo njihovi otroci v šoli 10 minut pred začetkom pouka in praviloma ne prej.

3.           Učenci samostojno odidejo v učilnico. Starši spremljajo do učilnice le učence 1. razreda in učence, ki imajo zdravstvene težave in zato potrebujejo spremstvo. Ostale učence spremljajo starši praviloma le, če nameravajo govoriti z razrednikom oz. učiteljem.

4.           Starši in drugi obiskovalci šole se ob prihodu v šolo oglasijo pri dežurnem učencu, razen v primerih, navedenih v prejšnji točki.

5.           Starši med poukom in ostalimi šolskimi dejavnostmi ne motijo učencev in učiteljev, če ni nujno potrebno.

6.           Ko pridejo starši po otroka v podaljšano bivanje, potrkajo in počakajo pred razredom, da ne zmotijo šolskega dela. Učitelj bo otroka opozoril, da so starši prišli ponj.

7.           Starši brez dovoljenja učitelja ne vstopajo v učilnice, jedilnico in telovadnico. 

8.           Starši se kar se da redno udeležujejo pogovornih ur, roditeljskih sestankov, odprtih vrat in ostalih dogovorjenih oblik sodelovanja med šolo in starši.

9.           V kolikor se želijo starši individualno pogovoriti s strokovnim delavcem na šoli ali z ravnateljem izven določenega časa za pogovorne ure, se vnaprej najavijo in  dogovorijo za ustrezen termin (po telefonu, e-pošti …).

10.       Starši v primeru reševanja dilem, težav, iskanja odgovorov na vprašanja ipd.  v zvezi s šolo ali s šolanjem otroka, upoštevajo naslednji vrstni red, na koga se obrnejo: učitelj, razrednik, svetovalna služba, ravnatelj, predstavnik sveta staršev.

11.       Starši sporočijo razredniku morebitne spremembe telefonskih številk, na katere so nujno dosegljivi. 

 

 

Kako lahko delavci šole prispevajo k uresničitvi Pravil šolskega reda:

 

1.                 Delavci šole dosledno upoštevajo sprejeta Pravila šolskega reda.

2.                 Delavci šole ravnajo v skladu z vso predpisano zakonodajo, ki je povezana z njihovim delovnim mestom.

3.                 Delavci šole se udeležujejo vseh obveznih dejavnosti šole v okviru svojih zadolžitev.

4.                 Informacije zaupne narave, ki so jih starši ali učenci zaupali delavcu šole, le-ta ne posreduje drugim, če to ni potrebno za poznavanje dela z otrokom, če s tem ne ogroža zdravja in varnosti drugih in če s tem ne krši drugih predpisov.

 

4. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE   

    PRAVIL

 

Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti (glej poglavje 1) in ne upošteva pravil obnašanja in ravnanja (glej poglavje 3), s tem krši šolska pravila.

 

Med kršitve sodijo tudi:

·        občasni neopravičeni izostanki nad 6 ur oz. strnjeni neopravičeni izostanki nad 12 ur,

·        popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,

·        uničevanje kontrolnih nalog, uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola, ter pri kontrolnih nalogah.

 

Vzgojne postopke in ukrepe šola izvede, kadar učenec krši pravila obnašanja in ne izpolnjuje svojih dolžnosti, določenih z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole.

 

Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starš ali učenec.

 

4.1 Sistemske in projektne proaktivne vzgojne dejavnosti 

 

Te dejavnosti načrtujejo pedagoški delavci v okviru:

– letnih priprav na vzgojno-izobraževalno delo in

– letnega izvedbenega vzgojnega načrta šole.

 

4.2 Vzgojni postopki svetovanja in sporazumnega reševanja medosebnih problemov in sporov

 

4.2.1 Osebni svetovalni pogovor

 

Osnovni vzgojni postopek je razgovor z učencem, kjer učenec in učitelj poskušata razrešiti nastalo težavo. Če tak razgovor ni uspešen, učitelj v postopek vključi razrednika. Kadar tudi razrednikovo posredovanje ne pripomore k rešitvi primera, razrednik v postopek vključi še starše, svetovalno službo in po potrebi druge udeležence.

 

4.2.2 Mediacija

 

Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oz. mediatorja, pogovorijo in ugotovijo, kje so točke njihovega spora, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in čustva, izmenjajo stališča ter poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni.

 

V mediaciji prevzamejo udeleženci odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija pomaga pri vzpostavljanju odnosov medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Mediacija izboljšuje splošno socialno klimo v šoli, povečuje občutek zaupanja in pripadnosti, prijateljstva in obvladovanja konfliktnih situacij. Šola postane bolj varen in ustvarjalen kraj. Mediacija povečuje spretnosti učencev pri izgradnji dobrih medsebojnih odnosov ter pomaga ponotranjiti pomembne družbene vrednote.

 

Mediator, posrednik v sporu, prevzema le vlogo mediatorja in ne posega v samo reševanje problema, čeprav modro ponudi potrebno pomoč. Mediator je lahko:

a) vrstnik (učenec, učenka): vrstniška mediacija – proces mediacije je v celoti v rokah učencev, izvajajo ga učenci za učence, toda s pomočjo mentorja;

b) odrasla oseba (razrednik, učitelj, svetovalni delavec).

 

Mediatorji morajo biti ustrezno usposobljeni.

 

4.2.3 Restitucija

 

Restitucija je metoda poravnave povzročene škode. Poravnava naj bo smiselno povezana s povzročeno etično, psihološko, socialno ali materialno škodo.

 

Kadar učenec ne more poravnati škode neposredno, jo lahko nadomesti na področju, na katerem je bila škoda povzročena. Pri tem je več možnosti izbire: npr. če je učenec poškodoval šolsko lastnino, lahko predlaga, kaj bo storil za boljšo materialno urejenost šole; če je povzročil škodo na področju medsebojnih odnosov, lahko predlaga, kako bo prispeval k boljšim medsebojnim odnosom v skupnosti.

 

Tako postane učenec, ki je povzročil npr. materialno škodo, ne le tisti, ki je povzročil materialno škodo in zaradi tega utrpel določene posledice, ampak postaja učenec, ki je prispeval k urejenosti šole, je na to ponosen in se zaveda, da prispevek k urejenosti šole o njem pove nekaj drugega kot povzročena škoda.

 

Temeljna načela mediacije in restitucije so:

­    za učenca sta mediacija in restitucija prostovoljna, ponujena možnost. Učenec se odloči ali pa ne, da bo skušal reševati spor ali odpraviti posledice svojih neustreznih dejanj na ta način;

­    mediacija in restitucija sta priložnosti za učenje novih vzorcev vedenja in popravo napak;

­    spodbujata pozitivno vedenje in poudarjata vrednote; ne spodbujata obrambnega vedenja, kar storita kritika in kaznovanje;

­    zahtevata odločitev in napor učenca;

­    ni kaznovalca, učenci ustvarjalno rešujejo spor ali problem;

­    vpletene strani sprejmejo rešitev problema oz. nadomestilo povzročene škode.

 

4.3. Vzgojni ukrepi

 

Vzgojni ukrepi so pedagoško usmerjeni strokovni postopki reševanja problemov, ki zadevajo težje ali ponavljajoče se kršitve pravil šolskega reda.  Namenjeni so zaščiti pravic, vzdrževanju pravil in dogovorov ter upoštevanju obveznosti. Ti ukrepi praviloma niso kazni v smislu neugodnega povračila za kršitve pravil.

 

Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore, pomoči in vodenjem učenca k spremembi neustreznega vedenja in ravnanja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za reševanje problemov.

 

Univerzalna posledica kršitve določenega pravila ni določena, temveč se za vrsto vzgojnega ukrepa odloči strokovni delavec v skladu s svojo strokovno presojo in po pogovoru z učencem ter njegovimi starši. Pri odločitvi za vzgojni ukrep upošteva strokovni delavec nabor vzgojnih ukrepov in te točke (4.3).

 

Uporabljajo se lahko:

­    če trenutna situacija narekuje naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita lastnine ipd.);

­    če učenci zavračajo sodelovanje pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (osebni svetovalni pogovor, restitucija, mediacija);

­    kadar učenci niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih ali ponavljajo kršitve pravil šolskega reda in dogovorov.

 

Vzgojni ukrepi so lahko:

–         ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti (npr. pridobljen status, začasna prepoved vožnje s šolskim avtobusom v dogovoru s starši),

–         povečan nadzor nad učencem,

–         zadržanje na razgovoru po pouku,

–         dodatno spremstvo strokovnega delavca ali staršev,

–         nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli,

–         odstranitev učenca od pouka,

–         družbeno-koristno delo (npr. pomoč pri urejanju in čiščenju šolskih površin), 

–         tedensko sodelovanje staršev in učenca na pogovoru s strokovnim delavcem šole,

–         tedenski kontakti staršev s šolo in poročanje o otrokovem vedenju,

–         drugi vzgojni ukrepi v dogovoru s starši (npr. začasni odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka). 

 

Zapise vzgojnih ukrepov vodi razrednik, lahko pa tudi svetovalna služba oz. druga oseba, ki vodi obravnavo.

 

4.4 Vzgojni opomini

 

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oz. vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

 

Šola pred izrekom vzgojnega opomina uporabi ukrepe, določene z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda.

 

Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.

 

Izrekanje vzgojnih opominov se izvaja v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/2008).

 

4.5 Primeri izvajanja vzgojnih postopkov, ukrepov in opominov

 

Oblike neprimernega vedenja učencev v šoli, s katerimi le-ti kršijo pravila šolskega reda, smo razdelili na tri težavnostne stopnje:

1. stopnja: občasno vedenje, ki ni v skladu s pričakovanji,

2. stopnja: ponavljajoči se občasni pojavi in težave, ki učitelja in učence ovirajo in motijo pri delu,

3. stopnja: pogoste težave, ponavljajoči se pojavi, motnje, ki učitelja in učence motijo, ovirajo pri delu.

 

Tem kršitvam sledijo naslednji vzgojni postopki oz. ukrepi:

1. stopnja: osebni svetovalni pogovor, mediacija, restitucija,

2. stopnja: vzgojni ukrep iz nabora možnih vzgojnih ukrepov,

3. stopnja: vzgojni opomin.

 

 

4.5  Pohvale, priznanja, nagrade 

 

Učenec ali skupina učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo ustno ali pisno pohvalo, priznanje ali nagrado.

 

Pohvale, priznanja ali nagrade učencem oz. skupinam učencev predlagajo:

–         oddelčna skupnost,

–         šolska skupnost učencev,

–         razrednik,

–         drugi strokovni delavci šole,

–         mentorji interesnih dejavnosti,

–         ravnatelj,

–         svet staršev,

–         posamezni starši.

4.5.1 Pohvale

Ustne pohvale: Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Ustno pohvalo lahko izreče vsak predlagatelj le-te takoj oz. čim prej, ko so nastopili razlogi zanjo.

Pisne pohvale: Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Podelita jih ob koncu šolskega leta na razredni uri ob podelitvi spričeval.

Pisne pohvale se podeljujejo za:

• prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,
• bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,
• doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,
• posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole,
• nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
• aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.

Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole ob koncu šolskega leta na šolski zaključni prireditvi.

Pisna pohvala za »naj učenca« in »naj učenko« šole: Skupnost učencev poda vsako leto v maju učiteljskemu zboru obrazložene pisne predloge za naj učenca in naj učenko šole. Učiteljski zbor s tajnim glasovanjem izbere naj učenca in naj učenko šole, pri čemer se upoštevajo kriteriji za pisne pohvale in priznanja.

Naj učenca in naj učenko šole se razglasi na zaključni prireditvi, kjer prejmeta pisno pohvalo. Razrednik ju vpiše v Zlato knjigo učencev.

Pisna pohvala za »naj razred«: Učiteljski zbor izbere naj razred šole izmed oddelkov od 6. do 9. razreda, pri čemer upošteva Točkovnik za naj razred šole.

Naj razred šole se razglasi na šolski zaključni prireditvi, kjer prejmejo pisno pohvalo.

Pisna pohvala za najboljšo športnico in najboljšega športnika šole: Najboljšo športnico in najboljšega športnika šole izbere komisija, ki jo sestavljajo po en učenec in ena učenka vsakega oddelka od 6. do 9. razreda ter učitelj športne vzgoje. Predstavnika komisije izberejo učenci pri uri športne vzgoje.

Člani komisije pregledajo najboljše rezultate učencev na športnem področju in jih ocenijo s pomočjo Točkovnika za izbor najboljše športnice in najboljšega športnika šole.

Pisno pohvalo za najboljšo športnico in najboljšega športnika šole podeli ravnatelj na zaključni prireditvi. Razrednik vpiše dobitnika pohvale v Zlato knjigo učencev.

4.5.2 Priznanja

Priznanja se podeljuje učencem za delo oz. dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

Priznanja se izrekajo za:

• večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu,
• doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države (srebrna ali zlata priznanja, najvišja mesta na področnih oz. državnih tekmovanjih),
• večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,
• večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

Priznanja podeli učencem ravnatelj na šolski zaključni prireditvi. Razrednik vpiše dobitnike priznanj v Zlato knjigo učencev. 

4.5.3 Nagrade

Učenci, ki prejmejo pohvale in priznanja, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z učiteljskim zborom. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.

 

5. organiziranost učencev

5.1 Oddelčne skupnosti

V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole.

Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:

F   obravnavajo učne dosežke učencev v oddelku,

F   organizirajo medsebojno pomoč pri učenju in pomoč sošolcem v različnih težavah,

F   vsako šolsko leto obravnavajo pravila šolskega reda in sooblikujejo spremembe,

F   se pogovorijo o kršitvah šolskih pravil,  lahko predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja,

F   dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom in v zvezi z razširjenim programom,

F   predlagajo ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene pri določenem predmetu,

F   sodelujejo pri ocenjevanju,

F   oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,

F   organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,

F   organizirajo različne akcije in prireditve ob pomoči učitelja,

F   opravljajo druge naloge v dogovoru z razrednikom,

F   skrbijo za lasten osebni napredek.

5.2            Skupnost učencev šole

 

Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole, ki vsako leto sprejme letni program dela. Člani oddelčne skupnosti izvolijo po dva predstavnika v skupnost učencev šole.

 

Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti. Imenuje ga ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.

 

Prvi sklic skupnosti učencev šole v tekočem šolskem letu opravi ravnatelj. 

 

Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:

F   zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, z razširjenim programom, s programom prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola;

F   spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev;

F   organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svojih dejavnostih preko šolskega radia;

F   načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.);

F   predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej;

F   oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem;

F   opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

 

5.3            Šolski otroški parlament

 

Šolski otroški parlament sestavljajo trije učenci vsakega oddelka, ki jih predlaga oddelek. Šolski otroški parlament se skliče enkrat letno. Sklicatelj šolskega otroškega parlamenta je mentor skupnosti učencev šole, lahko pa tudi ravnatelj. Člani šolskega otroškega parlamenta izberejo tri predstavnike šole za medobčinski otroški parlament

 

Na šolskem otroškem parlamentu se razpravlja o temi, ki jo na ravni države izbere Nacionalni otroški parlament.

Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj dvakrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

 

6. OPRAVIČEVANJE IZOSTANKOV

 

6.1 Opravičevanje odsotnosti

 

Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa ter interesni dejavnosti, ki jo je izbral. Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa, pri tem pa upošteva predpise o varovanju osebnih podatkov otroka.

 

Starši morajo že prvi dan izostanka učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Če učenec strnjeno izostane več kot 2 dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše, da sporočijo vzrok    izostanka.

Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno na zapisnik ali v pisni obliki. Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu učenca v šolo. V primeru odsotnosti razrednika se pisna opravičila oddajo sorazredniku. Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene, razen če je bilo opravičilo predloženo po izteku roka iz upravičenih razlogov.

 

Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o upravičenosti izostanka, ki ga izda zdravnik na predpisanem obrazcu. Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oz. zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal.

 

V primeru večkratnih ponavljajočih se izostajanj učenca od pouka zaradi zdravstvenih razlogov lahko razrednik zahteva zdravniško potrdilo.

 

6.2 Napovedana odsotnost

 

Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če starši njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo osebno na zapisnik ali v pisni obliki. Sporočilo mora biti oddano najkasneje en delovni dan pred napovedano odsotnostjo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ 5 dni v letu. O odobritvi napovedane odsotnosti odloča razrednik, ki o tem pravočasno obvesti starše.

Na isti dan lahko napovedano izostane od pouka največ ena tretjina učencev oddelčne skupnosti.

Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka (nad 5 dni).

Za krajšo odsotnost učenca od pouka zaprosijo starši osebno na zapisnik ali v pisni obliki najpozneje pred zaprošeno odsotnostjo učenca. Krajšo dnevno odsotnost učenca od pouka (npr. eno  uro) dovoljujejo:

·        učitelj, ki ima takrat pouk in o tem obvesti razrednika,

·        razrednik,

·        ravnatelj.

6.3 Vodenje odsotnosti 

Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega programa vodi razrednik v dnevniku dela za posamezni oddelek.

 

Sprotne izostanke vpisuje učitelj, ki vodi posamezno uro oz. dejavnost, najavljene odsotnosti pa vpisuje v dnevnik dela razrednik.

 

O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, učitelj, vodja dejavnosti, pisno obvesti starše. Navedene odsotnosti se evidentirajo v dnevniku oddelka.

 

Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje 3 dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje.

 

6.4 Oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov

 

Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov na podlagi zdravniškega potrdila oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole.

 

Starši učenca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oz. druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve.

 

Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost. 

 

 

 

 

6.5 Neopravičeni izostanki

 

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa.

 

Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma.

Izostanke učenca pri razširjenem programu (interesne dejavnosti, priprave na tekmovanja itd.) se evidentira.

 

Razrednik o vseh neopravičenih izostankih obvesti starše.

 

 

 

7.  ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

 

Osnovna šola sodeluje z Zdravstvenim domom Ormož pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v 1. razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.

 

Na področju zdravstvenega varstva učencev šola sodeluje s starši, tako da:

­    jih obvešča o  zdravstvenih pregledih in cepljenjih učencev,

­    jih obvešča o zdravstvenih težavah ali poškodbah v času bivanja v šoli.

Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše učenca.

Šola mora delovati preventivno in ozaveščati učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač in energijskih napitkov, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja.

Šola ozavešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

V primeru suma nasilja v družini bo šola ukrepala skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (Ur. l. št. 16/08) in ostalimi zakonskimi akti, ki veljajo na področju vzgoje in izobraževanja. Šola bo izvedla vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito otroka glede na stopnjo njegove ogroženosti, zaščito njegovih koristi in spoštovanja otrokove integritete. Pri tem bo sodelovala z zunanjimi institucijami (center za socialno delo, policija, tožilstvo, zdravstvene službe itd.) s soglasjem staršev ali brez soglasja staršev (v primerih, ko je podan sum, da je povzročitelj nasilja eden izmed staršev). Pri tem nas vodi načelo, da če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oz. udeležencev postopka.

7.1 Ravnanje šole v posebnih primerih:

F   v primeru suma, da je učenec pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih sredstev,

F   v primerih zdravstvenih poškodb učencev v času pouka ali slabega počutja učenca (bolezen),

F   v primerih, ko učenec hudo ogroža lastno varnost in varnost drugih,

F   v primerih, ko učenec stori kršitev pravil, ki ima značilnosti kaznivega dejanja (večja tatvina, huda fizična poškodba druge osebe, poškodovanje premoženja večje vrednosti ipd.), strokovni delavec o dogodku nemudoma obvesti ravnatelja, razrednika in starše ter zahteva, da pridejo starši v čim krajšem času po učenca.

 

Vsi zgoraj navedeni primeri veljajo v času pouka in pri vseh ostalih dejavnostih v okviru šole ter tudi pri dejavnostih, ki se izvajajo izven šole (šola v naravi, dnevi dejavnosti …).

V kolikor je potrebno, strokovni delavec nemudoma poskrbi za zdravniško pomoč učencu (pokliče 112), s soglasjem ravnatelja vključi druge institucije (policijo, center za socialno delo itd.) in o tem obvesti starše učenca. O vsem se vodi zapisnik.

C. ZAKLJUČEK 

Pri pripravi Pravil šolskega reda so sodelovali učitelji, učenci in starši.

 

Pravila šolskega reda se objavijo na oglasni deski šole, v publikaciji šole in na spletni strani šole.

 

Razredniki jih predstavijo učencem pri urah oddelčne skupnosti in staršem na roditeljskih sestankih ob začetku vsakega šolskega leta.

 

Spremembe in dopolnitve Pravil šolskega reda se sprejemajo in dopolnjujejo po postopku, po katerem so bila sprejeta.

 

Pravila šolskega reda veljajo dan po sprejemu na svetu zavoda, uporabljati pa se začnejo 1. 9. 2009.

 

Ravnatelj:

Franc Šulek

 

Pravila šolskega reda se dopolnjujejo z naslednjimi dokumenti:

–         Navodila za delo dežurnega učenca

–         Knjižnični red

–         Pravila obnašanja v jedilnici

–         Red v telovadnici

–         Točkovnik za »naj razred« šole

–         Točkovnik za izbor najboljše športnice in najboljšega športnika šole